{"id":1375,"date":"2022-03-14T11:15:57","date_gmt":"2022-03-14T11:15:57","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1375"},"modified":"2022-03-14T11:16:50","modified_gmt":"2022-03-14T11:16:50","slug":"1375","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/03\/14\/1375\/","title":{"rendered":"Suhi zid"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Suhi zid<\/h2>\n\n\n\n

ponedeljek, 14. marec 2022<\/p>\n\n\n\n

Nad kra\u0161ko pokrajino vzhaja pomlad, zrak je \u017ee poln vonja po sve\u017eem, med travniki pa mol\u010de\u010de in spokojno mirujejo suhi zidovi. Suhozidna gradnja je od leta 2018 vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine, saj predstavlja pomemben gradnik \u0161tevilnih lokalnih kultur. Na obmo\u010dju Slovenije je prisotna \u017ee od prazgodovine, \u0161tevilni s suhozidno tehniko grajeni objekti pa vztrajajo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

Bistveno pri suhozidni gradnji je, da je zgrajena brez prisotnosti malte ali drugih veziv, zgolj s previdnim polaganjem kamnov enega na drugega. Za tak\u0161no tehniko zlaganja je potrebnih nemalo izku\u0161enj in spretnosti. A \u0161tevilni dolga stoletja stoje\u010di zidovi in konstrukcije pri\u010dujejo o vzdr\u017eljivosti tak\u0161ne gradnje, kadar je ta pravilno izvedena. Kamni, ki sestavljajo zidove, so pove\u010dini pridobljeni s \u010di\u0161\u010denjem in urejanjem zemlji\u0161\u010d, namenjenih kmetijski obdelavi, \u0161e posebno seveda v tistih predelih, kjer je kamenja veliko, prsti pa primanjkuje.<\/p>\n\n\n\n

Tehniko suhozidne gradnje ve\u010dinoma poznamo zaradi \u0161tevilnih nizkih zidov, ki prepredajo slovenski Kras in razmejujejo polja ter pa\u0161nike. Manj znano pa je dejstvo, da imamo tudi pri nas ohranjenih skoraj \u0161tiristo manj\u0161ih pastirskih hi\u0161ic, zgrajenih v suhozidni tehniki, torej zgolj z nalaganjem kamenja. Zato\u010di\u0161\u010da so bila namenjena pre\u017eivljanju slabega vremena na terenu, predvsem hude burje in neviht. Poleg zidov, ki jih med seboj lahko lo\u010dimo glede na lokacijo, na\u010din zlaganja in namen, se je suhozidna tehnika uporabljala \u0161e za \u0161tevilne druge manj\u0161e in ve\u010dje objekte, kot so \u0161tirne, gumna, \u0161karpe, pe\u010dke \u2013 priro\u010dna ognji\u0161\u010da za peko pastirske malice, staje, ledenice in \u0161e celo vrsto drugih objektov. Tehniko namre\u010d odlikuje hitrost gradnje, stabilnost in dostopnost glavnega materiala, zaradi \u010desar so prebivalci s kamnom bogatih de\u017eel v preteklih stoletjih pogosto posegali po njej.<\/p>\n\n\n\n

Suhi zidovi danes predstavljajo tudi pomemben habitat za \u0161tevilne \u017eivalske in rastlinske vrste. Med rastlinami, ki jih najdemo v zidnih \u0161pranjah, najdemo br\u0161ljan, netresk in rjavi sr\u0161aj, med \u017eivalmi pa slepce in manj\u0161e ku\u0161\u010darje. A rastline, ki prera\u0161\u010dajo zidove, so za njihovo konstrukcijo tudi \u0161kodljive: zaradi pomanjkanja vzdr\u017eevanja in zara\u0161\u010danja zidov so ti v zadnjih desetletjih za\u010deli pospe\u0161eno propadati. Delov zidov, ki so zaradi mehanskih vplivov okolja zgubili na trdnosti, lokalni prebivalci ne sanirajo pravo\u010dasno, s tem pa je pogosto ogro\u017eena celotna konstrukcija. Kadar pa se lastniki za sanacijo odlo\u010dijo, je ta zaradi nepoznavanja tehnike vse preve\u010dkrat izvedena s pomo\u010djo sodobnih veziv in malt, ki suhi zid spremenijo v klavrn odsev nekdanje spretnosti in mojstrstva.<\/p>\n\n\n\n

Suhozidne konstrukcije predstavljajo pomemben del slovenske kulturne in stavbne krajine, zato jih je vredno ohranjati ne le v smislu muzejskih artefaktov na omejenih obmo\u010djih za\u0161\u010ditenih krajinskih parkov, temve\u010d kot aktiven in \u017eiv del pokrajine. V \u0161tevilnih nevladnih organizacijah in strokovnih institucijah v zadnjih letih nara\u0161\u010da zanimanje za promocijo suhih zidov, na voljo so \u0161tevilna izobra\u017eevanja in delavnice. Upati je, da bodo suhi zidovi zato \u0161e stoletja soustvarjali tkivo na\u0161ih krajin ter prepletali naravno in kulturno okolje.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d o suhem zidu: https:\/\/www.zvkds.si\/sites\/www.zvkds.si\/<\/a>files\/uploads\/files\/public<\/a>ation\/slo_001.pdf<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tTradicionalne stre\u0161ne kritine\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tV Sloveniji so glede na lokalno dostopne materiale in podnebje raz\u0161irjene razli\u010dne tipi\u010dne stre\u0161ne kritine, ki zaznamujejo kulturno krajino dolo\u010denega obmo\u010dja. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n