{"id":1371,"date":"2022-03-08T10:46:02","date_gmt":"2022-03-08T10:46:02","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1371"},"modified":"2022-03-08T10:46:04","modified_gmt":"2022-03-08T10:46:04","slug":"maja-stamenkovic-pri-prenovi-ni-vnaprej-napisanega-recepta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/03\/08\/maja-stamenkovic-pri-prenovi-ni-vnaprej-napisanega-recepta\/","title":{"rendered":"Maja Stamenkovi\u0107: Pri prenovi ni vnaprej napisanega recepta"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Maja Stamenkovi\u0107: Pri prenovi ni vnaprej napisanega recepta<\/h2>\n\n\n\n

torek, 8. marec 2022<\/p>\n\n\n\n

Maja Stamenkovi\u0107 je arhitektka mlaj\u0161e generacije, ki jo poznamo predvsem po dovr\u0161enih projektih prenove me\u0161\u010danskih stanovanj, poslovnih in galerijskih prostorov. Pri svojem delu pogosto izpostavlja zgodovinske elemente, na katere naleti med prenovo, in jih uporablja skulpturalno, dopolni pa jih s sodobnimi umetni\u0161kimi deli. Prostor v njenih prenovah postane spreminjajo\u010da se, gibljiva snov, v katerega se vpisujeta tako preteklost kot vizija prihodnosti. Zastavili smo ji tri vpra\u0161anja o prenovi.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zakaj je prenova dolgoro\u010dno vzdr\u017enej\u0161a opcija kot novogradnja?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prenovo vidim kot prilo\u017enost za reinterpretacijo obstoje\u010dega.  Z dodajanjem novih sodobnih elementov ustvarimo nov arhitekturni koncept prostora ali stavbe, kot odgovor na trenutna prostorska in \u010dasovna dolo\u010dila. Pri snovanju novega koncepta pa je nujna vzpostavitev dialoga med obstoje\u010dim in novim. S prenovo preteklost stavbe nadgradimo in ji s tem omogo\u010dimo \u017eivljeneje \u0161e naprej v prihodnosti. Zato je v primerjavi z novogradnjo manj potro\u0161ni\u0161ko naravnana.<\/p>\n\n\n\n

Prenova je pravzaprav \u010dloveku naraven proces. Tako kot \u010dlovek se tudi stavba skozi leta spreminja, pri \u010demer ohranja svojo bit. Kljub obstoje\u010di strukturi predstavlja prilo\u017enost za nove za\u010detke, primeri dobre prakse pa dajejo zgled, da ni vedno potrebno najprej ru\u0161iti, da bi gradili novo. S tem prenova pripomore k bolj trajnostnemu razvoju prihodnosti, obenem pa ohranja zgodbe preteklosti za naslednje rodove in vzpostavlja medgeneracijske dialoge. Ista stavba se tako glede na potrebe, trende in dojemanje prostora skozi \u010das spreminja, skozi svojo ohranjeno podobo in detajle preteklosti pa odseva razli\u010dna obdobja. Ravno v tem je \u010dar, bistvo in dodana vrednost prenove.<\/p>\n\n\n\n

V va\u0161ih projektih pogosto sre\u010damo ohranjene detajle iz preteklih obdobij, ki v\u010dasih postanejo tudi osrednje to\u010dke pozornosti v prostoru. Kako presojate, kaj ohraniti in pokazati in kaj odstraniti ali skriti?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010car prenove je v tem, da skozi sam proces odkrivamo plasti preteklosti, ki razkrivajo detajle nekega prostora ali stavbe. To je tisto bistvo, ki je ob pri\u010detku prenove o\u010dem prikrito. Bistvo, do katerega pridemo \u0161ele s procesom prenove.  Ali druga\u010de povedano, pri prenovi nimamo v naprej napisanega recepta, ampak ga pi\u0161emo sproti. Dolo\u010dene stvari se lahko vnaprej predvidi, veliko stvari pa nas lahko preseneti.  Zato je pomembno, da smo pri procesu dovolj odprti, fleksibilni in sposobni improvizacije. Klju\u010dnega pomena je, da prostor in stavbo, pa tudi bodo\u010dega uporabnika, ki mu je  prostor namenjen, za\u010dutimo in vzpostavimo medsebojne dialoge. Od tega je odvisno, katere obstoje\u010de detajle in v kolik\u0161ni meri ter na kak\u0161en na\u010din bomo ohranili in izpostavili, da bomo v prostoru vzpostavili harmoni\u010dno dopolnjevanje celote med obstoje\u010dim in novim, predvsem pa dobro po\u010dutje v prenovljenem prostoru.<\/p>\n\n\n\n

Kako kot arhitektka ocenjujete stanje stavbne dedi\u0161\u010dine v Sloveniji? Ali je za prenovo na voljo dovolj informacij, spodbud?<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Odnos do stavbne dedi\u0161\u010dine se je skozi \u010das spreminjal. Pa vendar ostaja dejstvo, da je ohranitev le-te pomembna, saj predstavlja eno izmed ogledal dru\u017ebe kot celote. Sodobno razmi\u0161ljanje, med drugim usmerjeno v trajnostni razvoj prihodnosti, je zagotovo pripomoglo k bolj pozitivnemu dojemanju stavbne dedi\u0161\u010dine, poleg spoznanja njene dru\u017ebene in ekonomske vrednosti. Pomembno se mi zdi, da kot dru\u017eba prepoznamo razvoj varstva stavbne dedi\u0161\u010dine kot tisti potencial, ki generira spremembe, in kot dejavnik razvoja, ki lahko vna\u0161a \u017eivljenje v kraje in stavbe, ki bi sicer propadali. Primeri dobre prakse po vsej Evropi\u00a0 \u017ee desetletja pri\u010dajo o tem. Ve\u010dja ozave\u0161\u010denost javnosti glede pravilne obnove stavbne dedi\u0161\u010dine, kot tudi morebitne spodbude v obliki brezpla\u010dnih izobra\u017eevanj, subvencij za trajnsotni razvoj, poenostavljenih upravnih postopkov, dav\u010dnih spodbud in podobno se mi zdijo klju\u010dnega pomena.<\/p>\n\n\n\n

Na Kaj\u017eina tri vpra\u0161anja o prenovi je odgovarjala arhitektka Maja Stamenkovi\u0107. Ve\u010d o njeni praksi: https:\/\/www.instagram.com\/ma_st_ar\/<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Portretna fotografija: Marijo Zupanov<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tMeta Kutin: V \u010dlove\u0161ki naravi je, da poskusimo uporabiti to, kar \u017ee obstaja\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tBernard Tschumi je zapisal, da arhitekturo dolo\u010dajo tako njeni zidovi kot tudi dogodki, ki jim je pri\u010da. Vsak prostor, vsak kos pohi\u0161tva je lahko vreden ohranjanja, \u010de v njem prepoznamo nekaj, \u010demur pripi\u0161emo vrednost kot posamezniki ali kot skupnost. \t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n