{"id":1324,"date":"2022-02-25T07:04:56","date_gmt":"2022-02-25T07:04:56","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1324"},"modified":"2022-02-25T07:12:47","modified_gmt":"2022-02-25T07:12:47","slug":"nejc-trampuz-svetlo-prihodnost-si-je-tezje-zamisliti-od-temne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/02\/25\/nejc-trampuz-svetlo-prihodnost-si-je-tezje-zamisliti-od-temne\/","title":{"rendered":"Nejc Trampu\u017e: \u00bbSvetlo prihodnost si je te\u017eje zamisliti od temne\u00ab"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Nejc Trampu\u017e: \u00bbSvetlo prihodnost si je te\u017eje zamisliti od temne\u00ab<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

petek, 25. februar 2022<\/p>\n\n\n\n

Umetnik, fotograf in aktivist Nejc Trampu\u017e <\/a>v prete\u017eni ve\u010dini svojih del na ta ali oni na\u010din nagovarja spreminjajo\u010do se podobo sveta, v katerem \u017eivimo. Vzpon tehnologije, okoljske spremembe in ambivalentna \u010dlove\u0161ka narava so teme, s katerimi se pogosto ukvarja, in ki so prisotne tako v delih, predstavljenih na aktualnih razstavah v Velenju in Ljubljani, kot tudi v projektih, ki jih prav zdaj razvija. Poleg lastne umetni\u0161ke prakse ga zaposluje tudi aktivisti\u010dno udejstvovanje v skupini Mladi za podnebno pravi\u010dnost, kjer pogosto sokoordinira medijske in javne akcije, fotografira aktivnosti gibanja ter tudi grafi\u010dno oblikuje. Lani je kratek \u010das pre\u017eivel v okupiranem gozdu na Poljskem, kjer nepopustljiva skupina okoljskih aktivistov brani gozd pred bagri in interesi kapitala. Nedavno je bil v reviji Likovne besede objavljen njegov digitalni kola\u017e: diptih, ki predstavlja svetlo in temno vizijo planetarne prihodnosti. Tukaj za\u010dneva pogovor \u2013 pri diptihu, pri sonaravni gradnji, pri vizijah. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

NT: Na poti sem sem razmi\u0161ljal, da sem vsaj pri tem zadnjem projektu, ko sem za Likovne besede naredil diptih, moral resno razmi\u0161ljati o tem, kako bo v prihodnosti videti ne le hi\u0161a, temve\u010d vse na\u0161e bivalno okolje. Nisem strokovnjak za naravno gradnjo, zato lahko o prihodnosti prostora govorim predvsem s svoje perspektive. Ampak zdelo se mi je, da je treba k tej temi pristopati interdisciplinarno in med seboj povezovati razli\u010dne stroke. \u010ce \u017eelimo dose\u010di neko res trajnostno bivalno okolje, bo treba k izzivu pristopiti z vseh strani, ne le z vidika prostorskega urejanja in gradnje. <\/p>\n\n\n\n

Diptih je zares zelo zanimiv, in eno izmed vpra\u0161anj, ki sem si jih zabele\u017eila pred najinim sre\u010danjem, se nana\u0161a predvsem na utopi\u010dni del diptiha. Kako misli\u0161, da bo videti prihodnost, \u010de nam bo zares uspelo zmanj\u0161ati vpliv na okolje in zasnovati trajnostne na\u010dine bivanja? Distopijo si vsi do neke mere lahko predstavljamo, utopije pa ne. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Temne scenarije si je zares precej la\u017eje zamisliti. Za realisti\u010dno dober scenarij pa je potreben premislek, na\u010drtovanje, iskanje re\u0161itev. Tudi meni je bilo utopi\u010den del diptiha precej te\u017eje oblikovati. Do zdaj sem se v delih prete\u017eno ukvarjal z distopijo, \u017eelel sem opozoriti na prihodnost, ki nam grozi. Ugotovil sem, da me prihodnost kar precej skrbi, in da skrbi tudi veliko ljudi okoli mene. Mislim, da po\u010dasi prihaja do tega, da se \u017ee kriti\u010dna masa ljudi zaveda nevarnosti okoljskih sprememb in ji je jasno, da moramo nekaj spremeniti. Ti ljudje postajajo anksiozni in prestra\u0161eni. Zato se mi je zazdelo, da je morda zdaj napo\u010dil trenutek, ko moramo obrniti plo\u0161\u010do in ne ve\u010d zgolj opozarjati na negativne posledice \u010dlove\u0161kega delovanja, temve\u010d tudi predstavljati potencialne pozitivne izide in kazati nove poti. Energijo teh nezadovoljnih ljudi je treba za\u010deti usmerjati v pravo, v pozitivno smer. Zato sem se odlo\u010dil, da v diptihu predstavim tudi pozitiven pogled na prihodnost, \u010deprav sam nisem velik optimist. Ne \u0161e. <\/p>\n\n\n\n

Kako pa si pravzaprav zgradil utopijo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Lotil sem se premisleka nekaterih najpogostej\u0161ih \u010dlovekovih dejavnosti, ki degradirajo na\u0161e okolje: to so proizvodnja hrane in energije, transport ter stanovanjska situacija. Potem sem razmi\u0161ljal, kateri so tisti najbolj trajnostni in sonaravni na\u010dini za re\u0161evanje teh te\u017eav, ki jih \u017ee poznamo. Na podro\u010dju energetike sem se odlo\u010dil, da vklju\u010dim son\u010dne in vetrne elektrarne, poleg pa \u0161e raziskovalni laboratorij, ki se ukvarja z razvojem novih na\u010dinov pridobivanja energije \u2013 morda je tam notri tudi majhna fuzijska elektrarna. Verjamem, da v prihodnosti znanosti in tehnologije ne bomo smeli zavra\u010dati, temve\u010d z roko v roki z njima na\u010drtovati bolj\u0161e na\u010dine za njuno uporabo. Kar se ti\u010de proizvodnje hrane, sem si zamislil, da bi vsak posameznik ali pa neke manj\u0161e skupnosti obdelovale zasebne vrtove po na\u010delih permakulture. V kola\u017e je vklju\u010dena tudi ena zelena stena z akvaponi\u010dnim sistemom. Kar se ti\u010de hi\u0161, pa sem si zamislil hi\u0161e iz trajnostnih materialov. Zdelo se mi je dobro, da so hi\u0161e pod zemljo oziroma da so pokrite z zelenjem in na ta na\u010din ne jemljejo toliko prostora naravi in manj ogrevajo okolje. V tretjem planu kola\u017ea so sicer tudi ozke stolpnice, ker predvidevam, da je naselitev vse svetovne populacije v podzemne hi\u0161e utopi\u010dna. Kar se ti\u010de specifi\u010dnih materialov, ki bi morda lahko bili uporabljeni za gradnjo hi\u0161, pa sem stvari pustil malce odprte, saj je ponekod smiselno graditi iz lesa, ponekod iz zemlje, spet na tretjem kraju pa iz kamna. <\/p>\n\n\n\n

Ko razmi\u0161ljam o svetu prihodnosti, si tudi sama pogosto predstavljam so\u017eitje popolnoma novih tehnologij in pa zelo starih tehnologij oziroma tradicionalnih znanj. Ti v isti sapi omenja\u0161 hi\u0161e iz zemlje in fuzijsko elektrarno. Kak\u0161no misli\u0161, da bo razmerje med tema dvema poloma v prihodnosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mislim, da se bo moralo ravnote\u017eje vzpostaviti skozi sodelovanje razli\u010dnih strok in veliko pogovora. Videti je, da se je ogromno znanja \u017eal \u017ee izgubilo. In to v zadnjih sto letih. \u017de na\u0161i stari star\u0161i so znali, vedeli in razumeli veliko stvari, ki so meni tuje. Klju\u010dna stvar je, da se ljudje odlo\u010dijo, da je na svetu treba nekaj spremeniti. Ko bo ta odlo\u010ditev padla, pa bomo najbr\u017e znali najti ravnote\u017eje med vsemi polarnostmi in nasprotji, ki zaznamujejo sodobni svet. Pozitivno se mi zdi, da je poleg ljudi, ki se profesionalno specializirajo za zelo ozko podro\u010dje, tudi vedno ve\u010d posameznikov, ki delujejo nekje vmes med razli\u010dnimi polji. To so povezovalci, ki bodo za slo\u017eno sodelovanje strok v prihodnosti nepogre\u0161ljivi. Nekaj tak\u0161nih dobrih interdisciplinarnih primerov sodelovanja imamo tudi pri nas. K temu je treba stremeti in to podpirati. <\/p>\n\n\n\n

Kot sva omenila \u017ee prej, je najbr\u017e bolje kazati pozitivne zglede in re\u0161itve, kot pa med ljudi sejati strah pred posledicami okoljskih sprememb. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tako je. In tukaj mislim, da igra zelo pomembno vlogo umetnost, pa tudi ves preostali kreativni sektor. Oblikovanje in marketing sta trenutno \u0161e vedno v slu\u017ebi potro\u0161nje, spodbujata prete\u010dene vzorce, ki ne slu\u017eijo ne ljudem in ne okolju. Vendar pa smo prav ustvarjalci tisti, ki usmerjamo trende, ki odkrivamo nove vzorce mi\u0161ljenja. Mislim, da lahko marsikaj spremenimo. <\/p>\n\n\n\n

Tak\u0161no zaupanje v mo\u010d umetnosti se mi zdi spo\u0161tovanja vredno. Ampak tukaj obstaja tudi mo\u017enost za zlorabo \u2013 del oblikovanja se je \u017ee usmeril v ‘eko’ in ‘bio’ izdelke, vendar pa je vedno vpra\u0161anje, kako sonaravni so ti izdelki v resnici. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seveda bi podjetja, ki ozna\u010dijo nek produkt kot ekolo\u0161ki, s tem morala misliti  resno. \u017dal gre pogosto zgolj za propagando. Tudi, \u010de te te stvari res zanimajo in se vanje poglobi\u0161, v\u010dasih te\u017eko lo\u010di\u0161, kaj je ‘greenwashing’ in kaj je resni\u010dno dober, trajnostno pridobljen izdelek. <\/p>\n\n\n\n

Tu bi dodal \u0161e, da oblikovanje res lahko usmerja trende in ljudi, vendar pa ima umetnost, sploh tista, ki neposredno naslavlja in sodeluje z znanostjo in tehnologijo, mo\u017enost, da zelo neobremenjeno pristopa k novim idejam. Lahko si ve\u010d upa, lahko preizkusi radikalna stali\u0161\u010da, lahko si privo\u0161\u010di biti povsem pora\u017eena. Umetnost ni ni\u010demur podrejena, dejansko je ena izmed zelo svobodnih disciplin, vsaj v smislu zavezanosti k realiziranju natan\u010dno dolo\u010denih rezultatov. V tem pogledu lahko ponudi poligon, kjer je znanstvene in tehnolo\u0161ke ideje mogo\u010de preizku\u0161ati brez obi\u010dajnih posledic, ki priti\u010dejo tema dvema strokama.<\/p>\n\n\n\n

Ti veliko dela\u0161 s tehnologijo, ve\u010dina tvojih del obstaja predvsem v virtualni sferi. Ali je tudi razlog za to odlo\u010ditev deloma zadr\u017eek pred uporabo materialnih dobrin?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Niti ne, saj gre tudi pri virtualnih delih za procesorsko mo\u010d in obratovanje ra\u010dunalni\u0161ke tehnologije, ki porablja energijo in onesna\u017euje okolje. \u010ce bi res \u017eelel biti povsem ‘ne\u0161kodljiv’, bi se verjetno vrnil k materialom na biolo\u0161ki bazi in starodavnim tehnikam njihove uporabe, vendar pa bi bil pri tem zelo omejen, tudi v lastnem izrazu, \u010desar pa ne \u017eelim. Mislim, da \u010de lahko s svojim delom dovolj naglas opozarjam in izra\u017eam dovolj mo\u010dno stali\u0161\u010de, potem ta dela upravi\u010dijo energijo in dobrine, ki so bili porabljeni ob njihovem nastanku. Zdaj celo delam tudi z umetno inteligenco, ki porablja \u0161e ve\u010d energije kot obi\u010dajni ra\u010dunalni\u0161ki procesi. <\/p>\n\n\n\n

Misli\u0161, da nam lahko umetna inteligenca pomaga pri na\u010drtovanju bolj\u0161ega sveta?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Absolutno. Vendar pa ji ne smemo zaupati brezpogojno. Umetna inteligenca je zelo uporabna stvar, \u010de jo uporablja\u0161 za prave stvari, skrbi pa me, ker je ob napa\u010dni rabi lahko tudi izjemno nevarna. Njena glavna zna\u010dilnost je, da potencialno postane zelo dobra v neki nalogi, v katero jo usmeri \u010dlovek. Na podro\u010dju samega miselnega procesa UI je \u0161e precej neraziskanega. Ne smemo pozabiti tudi tega, da so vse re\u0161itve in vse opcije, s katerimi operira, v resnici \u010dlove\u0161ke opcije \u2013 umetna inteligenca ni kreativna, le operira s \u0161irokimi nabori obstoje\u010dih mo\u017enosti in idej, ki jih kombinira glede na dano nalogo. Mislim, da bi lahko bile tak\u0161ne tehnologije uporabne tudi v kmetijstvu, tudi pri sonaravni gradnji. Ampak s previdnostjo in nadzorom, saj gredo stvari zelo hitro lahko narobe. Predstavljaj si \u010deto avtonomnih robotov, ki jim je nekdo naro\u010dil, naj ohranjajo svetovni mir za vsako ceno, potem pa se zgodi nek nepri\u010dakovan dogodek, ki ogrozi ta mir. Roboti bi morda bili pripravljeni narediti nepredstavljive stvari brez moralne presoje, , le da bi ohranili ta mir. Nalogo bi pa\u010d izpolnjevali za vsako ceno. <\/p>\n\n\n\n

Jaz sem vpra\u0161al umetno inteligenco, kako bi lahko ljudje na svetu \u017eiveli bolj trajnostno. Marsikateri predlogi so bili smiselni in sem se z njimi strinjal, a med drugim mi je enkrat odgovorila , da naj za\u010dnemo omejevati \u0161tevilo populacije na svetu, ter predlagala popoln nadzor umetne inteligence nad \u0161tevilom rojstev in smrti. To je verjetno svet, v kakr\u0161nem ne \u017eelimo \u017eiveti. <\/p>\n\n\n\n

Ti si tudi \u010dlan Mladih za podnebno pravi\u010dnost. Kako je videti tvoje sodelovanje s to skupino? Se aktivisti\u010dna in umetni\u0161ka praksa med seboj dopolnjujeta?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MZPP-ju sem se pridru\u017eil leta 2019, ob pripravah na prvi Podnebni \u0161trajk, saj sem \u017ee takrat delal umetnost z okoljevarstveno tematiko in so mi bili njihovi cilji blizu. Vedel sem, da bodo verjetno potrebovali kak\u0161nega fotografa ali oblikovalca in zdelo se mi je smiselno, da prisko\u010dim na pomo\u010d. Najprej sem mislil, da bom oblikoval kak\u0161en plakat in se udele\u017eil sestanka, dveh \u2013 no, pa sem \u0161e zdaj poleg. Najprej sem res ve\u010dinoma oblikoval ter fotografiral, potem pa sem s skupino za akcije pripravil kar nekaj uspe\u0161nih projektov \u2013 Pogreb \u017eivalskih vrst, akcijo pred Primarkom in \u0161tevilne druge. V zadnjih dveh mesecih sta se za\u010dela kar dva projekta, ki sta zelo povezala MZPP in umetnost. Prvi je nastal v sodelovanju z Galerijo Jakopi\u010d, kjer je glavna tema aktualne razstave taljenje ledenikov, gre za fotografsko razstavo podob podnebnih sprememb. Drugi projekt pa je razstava v GT22 v Mariboru, kjer pripravljamo razstavo na temo ekolo\u0161ke mode. V za\u010detku aprila bo v Ljubljani fashion week, mi pa bomo isto\u010dasno v Mariboru pripravili ta eko modni dogodek. Razpis za modne oblikovalce je odprt \u0161e do 2. marca.<\/a> Pri tem projektu bomo poskusili razviti tudi skupnostni model kuriranja razstave, pri katerem bodo vsi, ki bodo poslali svoja dela, tudi vklju\u010deni v proces ocenjevanja oziroma \u017eiriranja. Pri teh dveh projektih se moja aktivisti\u010dna in umetni\u0161ka praksa torej \u0161e bolj prepletata. <\/p>\n\n\n\n

Zdi se mi, da je resni\u010dno napredno ravnanje v\u010dasih tako te\u017eko prav zato, ker ne gre le za spreminjanje ene izmed spremenljivk pri svojem po\u010detju, ampak prav za to, kar opisuje\u0161, torej izumljanje novih modelov delovanja.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prav za to gre! Za spreminjanje mehanizmov, za spreminjanje sistema, spreminjanje na\u010dinov razmi\u0161ljanja. Ne gre le za to, da imamo na trgu \u201cekolo\u0161ke\u201d izdelke, saj \u010de \u0161e vedno podpiramo masovno produkcijo \u201cekolo\u0161kih\u201d izdelkov, je to \u0161e vedno slabo. Iskati je treba nove na\u010dine, nove pristope k organiziranju. Morda gre tu za malo bolj lokalne in horizontalne na\u010dine od teh hierarhi\u010dnih, ki smo jih navajeni in se slej ali prej sesujejo. <\/p>\n\n\n\n

Pogovarjala se je Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Portretna fotografija in digitalni kola\u017e: Nejc Trampu\u017e<\/p>\n\n\n\n

Projekt HelloWorld.exe: https:\/\/hello.worldexe.net<\/a><\/p>\n\n\n\n

Projekt ByeByeWorld.exe: https:\/\/byebye.worldexe.net<\/a><\/p>\n\n\n\n

Poziv modnim oblikovalcem: https:\/\/gt22.si\/poziv-ustvarjalkam_cem-razstavni-inkubator\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

Nejc Trampu\u017e IG: https:\/\/www.instagram.com\/nejctrampuz\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tMa\u0161a Mertelj in Matic Vrabi\u010d: Dialog med obstoje\u010dim in novim\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tMa\u0161a Mertelj in Matic Vrabi\u010d sta ustanovitelja arhitekturne pisarne Mertelj Vrabi\u010d arhitekti. V svoji praksi k obstoje\u010demu tkivu pristopata s treznim razmislekom in navdihujo\u010do mero drznosti.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n