{"id":1264,"date":"2022-02-15T11:06:14","date_gmt":"2022-02-15T11:06:14","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1264"},"modified":"2022-02-15T11:17:50","modified_gmt":"2022-02-15T11:17:50","slug":"zavod-id20-da-bi-dediscino-ohranili-moramo-z-njo-ziveti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/02\/15\/zavod-id20-da-bi-dediscino-ohranili-moramo-z-njo-ziveti\/","title":{"rendered":"Zavod ID20: “Da bi dedi\u0161\u010dino ohranili, moramo z njo \u017eiveti”"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Zavod ID20: “Da bi dedi\u0161\u010dino ohranili, moramo z njo \u017eiveti”<\/h2>\n\n\n\n

torek, 15. februar 2022<\/p>\n\n\n\n

Slovenija je polna krajev, pre\u017eetih z zgodovino, v katerih bogata kulturna zapu\u0161\u010dina in turisti\u010dni vrve\u017e skupaj s sodobnimi izzivi krojita vsakdan lokalnih prebivalcev. Med njimi je tudi Idrija, ugnezdena med strma pobo\u010dja in prepredena s \u0161tevilnimi sledovi preteklosti – pa naj gre za pro\u010delja mestnih hi\u0161, grad Gewerkenegg, industrijsko dedi\u0161\u010dino nekdanjega rudnika, zgodbe \u0161tevilnih nevsakdanjih me\u0161\u010danov, ohranjanje \u010dipkarske ali kulinari\u010dne dedi\u0161\u010dine. Obiskovalec se prakti\u010dno na vsakem koraku sre\u010da z novim ko\u0161\u010dkom zgodovine, zato ni \u010dudno, da se je zgodba zavoda ID20 za\u010dela tako, kot se je. Ko se je pred leti skupina prijateljev odlo\u010dila, da za\u010dne organizirati dejavnosti za mlade in se aktivno ukvarjati z vpra\u0161anjem prihodnosti mladih v Idriji, je kaj kmalu ugotovila, da vse njihove projekte in pobude pre\u017eema ena skupna tema: kulturna dedi\u0161\u010dina.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Idrijska rudarska hi\u0161a Giser, foto: arhiv ID20<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Danes je ID20 zrela in mo\u010dna organizacija, ki pa ji ne zmanjkuje sve\u017eih idej za prihodnost in ambicioznih novih ciljev. Domujejo v prenovljeni strojnici rudni\u0161kega ja\u0161ka Inzaghi, v odprti in svetli pisarni, sredi katere kraljuje velikanska izvozna naprava s konca 19. stoletja. Ko se neke januarske srede pripeljem na obisk, se na mizi iznad sve\u017ee kuhane kave dviguje prijetno di\u0161e\u010da para, poleg nje pa me pri\u010dakajo dva Matev\u017ea in Drejc. Na kratko povzamejo zgodovino zavoda. \u00bbOb za\u010detku delovanja se nam je leto 2020 zdelo strahovito dale\u010d, zato smo ga simboli\u010dno spremenili v ime: Idrija 2020. Zanimalo nas je, kaj lahko naredimo do takrat, kako lahko izbolj\u0161amo situacijo mladih v Idriji. Zdaj je leto 2020 minilo in stvari vsekakor niso tak\u0161ne, kot smo pri\u010dakovali. So pa druga\u010dne kot pred leti in zdi se nam, da smo kljub oviram, ki jih je pred nas postavila pandemija, veliko dosegli.\u00ab Res je, za \u010dlani ekipe je razburljivo leto, v katerem so dosegli nekaj novih mejnikov. Eden pomembnej\u0161ih je vsekakor nakup povsem lastne idrijske rudarske hi\u0161e \u2013 to je hi\u0161a Giser, dobro ohranjena, a zadnjih nekaj let prazna predstavnica te avtohtone idrijske tipologije. Prav idrijske rudarske hi\u0161e so tudi razlog, da sem sama izvedela za zavod ID20. Kak\u0161na je ta tipologija in kako se je ekipa za\u010dela ukvarjati z njo, me zanima.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Hi\u0161a Giser, foto: Nejc Menard<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u00bbVedeli smo, da obstaja posebna tipologija, ki pa je do zdaj \u0161e nih\u010de ni vzel v resnej\u0161o obravnavo, je raziskal in opisal,\u00ab povzemajo \u010dlani ekipe. \u00bbOdlo\u010dili smo se, da zadevi pridemo do dna in popi\u0161emo vse rudarske hi\u0161e v Idriji. Pri\u010dakovali smo, da jih bo morda okoli dvajset, trideset.\u00ab Vendar je zadeva prerasla vsa pri\u010dakovanja. S pomo\u010djo monografije slikarja Rafaela Terpina, ki je identificiral in po fotografskih predlogah naslikal okoli 300 primerkov iz preteklosti, so se pri ID20 lotili popisovanja in v Idriji na\u0161teli 102 idrijski rudarski hi\u0161i. Med njimi so \u0161tevilne prezidane in spremenjene do neprepoznavnosti. Kaj jih pravzaprav dru\u017ei? \u00bbGlavne zna\u010dilnosti idrijske rudarske hi\u0161e so, da imajo zidano pritli\u010dje, zgornja nadstropja pa so z izjemo zidanih kuhinj prete\u017eno lesena . Streha je relativno strma, vhod je s strani, fasade so navadno simetri\u010dne in belo opleskane. V vsaki hi\u0161i je \u017eivelo ve\u010d rudarskih dru\u017ein: lastniki hi\u0161e v eta\u017ei nad kletjo, najemniki pa v vi\u0161jih nadstropjih.\u00ab Poleg zanimive arhitekturne tipologije gre torej tudi za zanimiv in neobi\u010dajen dru\u017ebeno-ekonomski model. Hi\u0161e so bile ve\u010d kot le hi\u0161e, bile so tudi vir pre\u017eivetja in bistven element oblikovanja specifi\u010dne idrijske socialne krajine.<\/p>\n\n\n\n

V Idriji, kjer danes tako kot marsikje drugod po dr\u017eavi vlada stanovanjska stiska, bi bilo smiselno razmisliti o ponovnem naseljevanju obstoje\u010dih hi\u0161 kot eni izmed mo\u017enosti za re\u0161evanje tega pere\u010dega vpra\u0161anja. Pri ID20 so v sodelovanju z ljubljanskim dru\u0161tvom prostoRo\u017e na pilotnem projektu hi\u0161e Trnovec zasnovali na\u010drt za predelavo rudarske hi\u0161e v dve sodobni, prostorni, svetli stanovanji. \u00bbRazmi\u0161ljali smo o potrebah, ki jih imajo sodobni stanovalci, in o standardu, ki si ga \u017eelimo dose\u010di. Na koncu nam je uspelo hi\u0161o spremeniti tako, da sta stanovanji res vrhunski.\u00ab Pripravili so tudi priro\u010dnik za lastnike, ki vsebuje bistvene smernice za kakovostno prenovo idrijske rudarske hi\u0161e. V strojnici ja\u0161ka Inzaghi si z ekipo ogledamo sestavljivo maketo, na kateri je mogo\u010de jasno prepoznati vse zna\u010dilnosti stare tipologije, pa tudi vse izbolj\u0161ave bivalnega ugodja, ki jih prina\u0161a prenova. V preteklem letu je ob\u010dina Idrija za hi\u0161o Trnovec izdala gradbeno dovoljenje, zato je mogo\u010de, da bo prav kmalu pri\u0161lo do uresni\u010ditve.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
vizualizacija prenovljene hi\u0161e Trnovec, Andrej Blatnik, prostoRo\u017e<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Dela pa so v preteklem poletju stekla tudi pri hi\u0161i Giser in ko spijemo kavo, se z obema Matev\u017eema odpravimo na ogled. V mednarodnem projektu, podprtem z evropskimi sredstvi, so pri ID20 gostili skupino mladih prostovoljcev, s katerimi so v dobrih treh tednih o\u010distili zara\u0161\u010dajo\u010do se okolico hi\u0161e in pospravili notranjost. V prazne odprtine so namestili okna, hi\u0161o zaprli in jo tako za\u0161\u010ditili pred nadaljnim propadanjem. Zadnji prebivalec hi\u0161e France Zupan\u010di\u010d je bil naklonjen zbiranju in ohranjanju zgodovinskih predmetov, zato hi\u0161a predstavlja tudi pravo zakladnico muzejskih kosov orodja, dokumentov in notranje opreme. Sonce zlagoma tone \u010dez grebene idrijskih gri\u010dev, pa vendar je hi\u0161a kljub majhnim oknom prijetno svetla. Orumenela grafika device Marije na steni pogleduje nekoliko od strani, ko Matev\u017e (eden izmed njiju) iz nahrbtnika potegne \u0161e eno idrijsko znamenitost: geru\u0161. \u00bbGeru\u0161 je stara pelinova pija\u010da idrijskih rudarjev. V resnici gre za pelinov \u010daj, zme\u0161an z \u017eganjem,\u00ab specialiteto, ki jo je menda priporo\u010dal tudi slavni zdravnik Scopoli, predstavita gostiteljain v nekdanji spalnici lastni\u0161ke dru\u017eine v prvem nadstropju hi\u0161e nazdravimo na prihodnost dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Ekipa prostovoljcev, foto: arhiv ID20<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Kak\u0161na bo ta prihodnost, povpra\u0161am Matev\u017ea, ko se skozi mestno sredi\u0161\u010de po\u010dasi vra\u010damo proti ja\u0161ku Inzaghi. Pri ID20 so optimisti\u010dni. \u00bbV leto\u0161njem letu bomo znova gostili prostovoljce in nadaljevali s prenovo hi\u0161e Giser. Upamo, da se bodo tudi dela na hi\u0161i Trnovec, ki je sicer v lasti ob\u010dine, kmalu za\u010dela. Mi pripravljamo precej zanimivih projektov v zvezi z dedi\u0161\u010dino, povezujemo se tudi s podobnimi organizacijami drugod po Sloveniji. Mislim, da nas \u010daka razburljivo leto, in da se bo v naslednjih letih vse ve\u010d mladih za\u010delo navdu\u0161evati nad stavbno in drugo kulturno dedi\u0161\u010dino.\u00ab Vsekakor sta entuziazem in odgovornost, ki ju je zaznati pri delovanju ekipe ID20, lahko marsikomu zgled in spodbuda, da se tudi sam loti prenove \u2013 in ob tem ugotovi, da nikakor ni sam in da je stvar morda bistveno enostavnej\u0161a, kot se zdi na prvi pogled. \u010ce so le razlogi pravi, je mogo\u010de vse.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Po Idriji se je potikala Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

Naslovna fotografija: arhiv ID20<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tNina Savi\u010d: Jugo\u0161ik\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tSre\u010den konec pozabljenih kosov\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n

<\/a><\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n