{"id":1158,"date":"2022-01-20T10:31:34","date_gmt":"2022-01-20T10:31:34","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1158"},"modified":"2022-01-21T11:51:32","modified_gmt":"2022-01-21T11:51:32","slug":"recikliran-beton-in-pigment-iz-podzemlja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/01\/20\/recikliran-beton-in-pigment-iz-podzemlja\/","title":{"rendered":"Recikliran beton in pigment iz podzemlja"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Recikliran beton in pigment iz podzemlja<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Dr. Mateja Gole\u017e in dr. Darja Rant, Zavod za gradbeni\u0161tvo Slovenije<\/h3>\n\n\n\n

petek, 21. januar 2022<\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u010ce nas prenova zanima in se v materiale poglobimo tudi na mikronivoju, lahko tak\u0161en omet brez te\u017eav pripravimo tudi na gradbi\u0161\u010du,\u00ab prepri\u010dano odgovori dr. Mateja Gole\u017e, raziskovalka materialov na Zavodu za gradbeni\u0161tvo Slovenije. Moje vpra\u0161anje se nana\u0161a na recikliranje apnenih ometov, o kateri me je strokovnjakinja pravkar podu\u010dila. V zadnjih nekaj letih je s sodelavci uspela dokazati, da apneni ometi ustrezajo standardom za gradbene materiale tudi, kadar jih odlu\u0161\u010dimo s stene, dodamo novo apneno vezivo in znova nanesemo. Ideja ni nova, saj so podobne postopke doma\u010di graditelji razvili \u017ee skozi zgodovino, ponovna uporaba gradbenih materialov pa je prisotna \u017ee od samega pojava zidanih objektov. \u00bbV lu\u010di kro\u017enega gospodarstva je bolj sprejemljivo uporabiti material, ki je v sami strukturi \u017ee na voljo, kot pa iskati novega,\u00ab meni dr. Gole\u017e in poudari, da je bil cilj njenega dela pokazati, da je recikliran omet v skladu  z  evropskim standardom za gradbene proizvode. \u00bbObenem pa na ta na\u010din dobimo material, ki v ve\u010dini primerov povsem ustreza zgodovinskim lastnostim stavbe in je za prenovo zaradi kompatibilnosti z originalnimi materiali  bolj primeren kot materiali, ki jih ponuja trg apnenih gradbenih materialov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Nahajali\u0161\u010de sadre v Dovju nad Mojstrano, foto: arhiv ZAG<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Priprava apnene maltne me\u0161anice v laboratoriju ZAG, foto: arhiv ZAG<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Mateja Gole\u017e je razvila tudi zanimiv material, ki je neko\u010d \u017ee obstajal, pa se je znanje o njem porazgubilo. Gre za apneni omet z dodatkom sadre \u2013 ko me\u0161anico gasimo skupaj, visoke temperature apna vplivajo na sadro in spremenijo njene lastnosti, s tem pa dobimo apneno-mav\u010dno suspenzijo, ki se na steno lahko nana\u0161a v tankih slojih. \u00bbTak\u0161en material je bil denimo uporabljen na fasadi dvorca Novo Celje, vendar so konservatorji najprej mislili, da je prisotnost sadre v materialu pripisati kislemu de\u017eju. Zdaj vemo, da je bila sadra v omet dodana kot gradbeni material, da bi izbolj\u0161ala njegove lastnosti,\u00ab pove dr. Gole\u017e. Spet me zanima, kako zahteven in dolgotrajen je postopek, in spet se izka\u017ee, da je priprava me\u0161anice relativno preprosta. Kaj pa proizvajalci naravnih gradbenih materialov, je kdo \u017ee ponudil apneni omet s sadro kot tr\u017eni prozivod? \u00bb\u017dal ne,\u00ab pravi dr. Gole\u017e, \u00bbsaj se \u0161e ni pokazala ekonomska upravi\u010denost izdelovanja tak\u0161nega ometa.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Del njenega dela se ukvarja tudi z recikliranjem betona in iskanjem mo\u017enosti za restavriranje betonskih objektov 20. stoletja. Stavbe, grajene pred sto leti, so namre\u010d danes \u017ee po\u0161teno potrebne prenove, ve\u010dina pa jih tudi ne ustreza dana\u0161njim energetskim standardom. Ohranjanje vidnega betona tam, kjer je na konstrukcijo treba dodati izolacijo, obenem pa ohranjati avtorski pristop arhitekta in splo\u0161no identiteto stavbe, je zato \u0161e prav poseben izziv. Dr. Mateja Gole\u017e je z ekipo razvila tudi stre\u0161nike iz recikliranega betona, pri \u010demer je osnovni postopek zajemal \u010di\u0161\u010denje in  mletje starih stre\u0161nikov v agregat, preverjanje lastnosti tega agregata, ro\u010dno oblikovanje novih stre\u0161nikov in kon\u010dno \u0161e preverjanje njihovih mehansko-fizikalnih in obstojnostnih lastnosti. Tako kot pri recikliranem ometu so meritve pokazale, da stre\u0161niki v vseh pogledih ustrezajo evropskim standardom. Razmisleki o konserviranju dedi\u0161\u010dine 20. stoletja se je raz\u0161iril v sklopu mednarodnega projekta MACC \u2013 Konservatorskega centra modernih in sodobnih umetnosti ter nastalega Laboratorija za raziskave arhitekturne dedi\u0161\u010dine 20. stoletja, pri katerem je ZAG zdru\u017eil mo\u010di s \u0161tevilnimi drugimi institucijami s podro\u010dja umetnosti, arhitekture in konservatorstva.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Preizkus mehanskih lastnosti betonskega stre\u0161nika iz recikliranega betonskega agregata, foto: arhiv ZAG<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Z zanimanjem opazujem sliko, ki visi na steni pisarne. Zaznamuje jo zamolkel, a po\u017eivljujo\u010d odtenek globoko rde\u010de. O njej povpra\u0161am dr. Gole\u017e. \u00bbAvtorica slike je Anja Jer\u010di\u010d Jakob, gre pa za pigment, ki je pridobljen iz mineralov rudnika Sitarjevec pri Litiji,\u00ab razlo\u017ei. V omenjenem rudniku zadnjih nekaj let trdo delajo, da bi ga o\u017eivili in ponudili kot zanimivo turisti\u010dno destinacijo. K sodelovanju pri projektu so povabili tudi dr. Matejo Gole\u017e in pa dr. Darjo Rant, oblikovalko tekstilij in obla\u010dil, ki si z dr. Gole\u017e deli pisarno in se nama zdaj pridru\u017ei v pogovoru. \u00bb\u017deleli smo zasnovati izdelke, ki bi pripovedovali zgodbo rudnika. Zato smo zasnovali kombinezone, ki jih ob vstopu v podzemlje nosijo rudni\u0161ki vodi\u010di, pa tudi obiskovalci. Vzorci na njih temeljijo na kristalnih strukturah, ki so v rudniku prisotni, na vzorcu razpok v su\u0161enem pigmentu in na obliki odtisa fosile rastline, ki je bila najdena v bli\u017eini Predilnice Litija. Uporabljeni pa so samo pigmenti iz rudnika Sitarjevec, ki so jih na ZAG-u prepoznali kot odli\u010dne naravne pigmente. Ta rde\u010d pigment je najprej gor\u010di\u010dno rumen, naravni oker, potem pa ob izpostavljenosti visoki temperaturi spremeni barvo, nastane \u017egani oker,\u00ab pojasnjuje dr. Darja Rant. Prikimam \u2013 tak\u0161en kombinezon sem si nadela tudi sama, ko sem preteklo poletje obiskala rudnik Sitarjevec. Na njeni mizi stoji tudi prikupen lon\u010dek za svin\u010dnike iz filca, potiskanega z enakim vzorcem, kot ga najdemo na enem izmed kombinezonov. Tudi pri teh izdelkih so vsi materiali okolju prijazni in se jih da ponovno uporabiti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Kombinezon za vodnike in obiskovalce rudnika Sitarjevec, foto: Matej Pov\u0161e<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Stanje v rudniku Sitarjevec pred prenovo in odprtjem za javnost, foto: Peter \u0160krlep<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Pogovor znova nanese na ponovno uporabo stavb in prenovo. Z vsemi recikla\u017eami gradbenih materialov in \u010drpanjem naravnih virov za uporabo v umetnosti in gradbeni\u0161tvu se pribli\u017eujemo bistvu trajnosti, ki je pravzaprav za\u010dasnost \u2013 oziroma mo\u017enost, da se vsaka stvar vrne na svoj za\u010detek in postane nekaj drugega. Umetnost je v tem, da najdemo izvirne mo\u017enosti za to nenehno spreminjanje, ki bodo ustrezale sodobnemu svetu, prav kot to po\u010dneta dr. Mateja Gole\u017e in dr. Darja Rant.<\/p>\n\n\n\n

Pogovarjala se je: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n