{"id":1141,"date":"2022-01-19T15:12:54","date_gmt":"2022-01-19T15:12:54","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1141"},"modified":"2022-01-19T15:12:56","modified_gmt":"2022-01-19T15:12:56","slug":"arhitektura-iz-podgobja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/01\/19\/arhitektura-iz-podgobja\/","title":{"rendered":"Arhitektura iz podgobja"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Arhitektura iz podgobja<\/h2>\n\n\n\n

\u010detrtek, 20. januar 2022<\/p>\n\n\n\n

Glive so skrivnostna bitja, katerih \u017eivljenje in delovanje \u0161e danes ostajata posejana z belimi lisami neznanja. \u0160ele v zadnjih desetletjih za\u010denjamo razumeti, kako pomembne so zares za harmoni\u010dno delovanje na\u0161ega planeta in kako raznolike funkcije opravljajo. Poleg tega, da presnavljajo snovi iz okolja in jih pripravijo na novo \u017eivljenje ter njihovih \u0161tevilnih neraziskanih medicinskih potencialov, glive prek razvejanega in prepletenega omre\u017eja hif, ki ga imenujemo tudi podgobje ali micelij, povezujejo ne le pripadnike iste vrste, temve\u010d snovi in informacije prena\u0161ajo tudi med drugimi rastlinami ter na ta na\u010din slu\u017eijo kot u\u010dinkovit in trdo\u017eiv planetarni komunikacijski sistem. Micelij pa ima zaradi svoje nagle rasti in zanimivih konstrukcijskih lastnosti potencial tudi v oblikovanju in arhitekturi. \u010cedalje ve\u010d oblikovalcev in arhitektov preizku\u0161a razli\u010dne modele uporabe micelija, ki bi morda lahko postal eden izmed pogosteje uporabljanih naravnih gradbenih materialov. V nadaljevanju predstavljamo nekaj eksperimentalnih projektov konstrukcij iz micelija.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Carlina Testeris via Block Research Group<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Carlina Testeris via Block Research Group <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Mycotree<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mycotree je nosilna konstrukcija, izdelana iz ve\u010djega \u0161tevila elementov iz micelija, ki so nato sestavljeni v konstrukcijsko u\u010dinkovito drevesno obliko. Elementi so med seboj povezani z bambusom, a micelij je tisti, ki prevzema obremenitve. Kosi so bili izdelani iz micelija, pome\u0161anega z zmletim sladkornim trsom in \u017eagovino, ko pa je micelij pou\u017eil hranilne snovi iz dodatkov, so avtorji proces rasti ustavili tako, da so element dehidrirali. Projekt je delo arhitekta Dicka Hebla z In\u0161tituta za tehnologijo Karlsruhe in in\u017eenirja Philippa Blocka, ustanovitelja Block Research Group na ETH Z\u00fcrch.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Erik Melander via dezeen<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Oscar Vinck<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

The Growing Pavillion \/ Rasto\u010di paviljon<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Projekt je bil predstavljen na Dutch Design Week leta 2019. Oblikovali in zasnovali so ga Pascal Leboucq & Lucas De Man (Company New Heroes) ter Eric Klarenbeek (Klarenbeek & Dros). Gre za objekt, ki je v celoti zasnovan iz organskih materialov: lesa, konoplje, bomba\u017ea in seveda micelija. Specifi\u010den zna\u010daj in atmosfero so v paviljonu ustvarjali paneli, ki so se v \u010dasu razstave \u0161ele zara\u0161\u010dali z micelijem, iz njih pa je bilo mogo\u010de nabrati tudi u\u017eitne ostrigarje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Marco Peccoz via ArchDaily<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Marco Peccoz via ArchDaily <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Circular Garden<\/strong><\/p>\n\n\n\n

‘Kro\u017eni vrt’ je paviljonska struktura, nastala v okviru milanskega tedna oblikovanja, sestavljena iz lo\u010dnih konstrukcij. Te so zrasle v \u0161estih tednih pred odprtjem razstave, po njenem koncu pa so jih ustvarjalci \u2013 Carlo Ratti Associati – znova kompostirali. Pri oblikovanju lokov so se poslu\u017eili podobne tehnike, kot jo je v gradnjo katedrale Sagrada Familia vpeljal Gaudi: konstrukcije so zrasle v naravni krivulji, ki se je oblikovala z obe\u0161anjem vrvi, nato pa so jo obrnili naokrog.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: via dezeen<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: via dezeen<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Hy-Fi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Eden izmed prvih \u0161iroko publiciranih projektov iz podgobja je Hy-Fi iz leta 2014, ki je nastal na podlagi zmage ustvarjalcev, skupine The Living, na nate\u010daju muzeja MoMA. Gre za konstrukcijo, oblikovano iz micelijskih opek. Spore v kombinaciji z organskimi hranili iz zdrobljenih stebel koruze so name\u0161\u010dene v modele za opeko, kjer zrastejo v popolne kvadre micelija. Iz teh gradnikov so arhitekti oblikovali 12 metrov visok stolp, ki so ga ob koncu razstave kompostirali.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
foto: Krishna Govind Raja <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
foto: Krishna Govind Raja <\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Shell Mycelium<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leta 2017 je v okviru bienala Kochi Muziris v Indiji nastala eksperimentalna konstrukcija, za katero stojijo arhitekti iz pisarne Beetles 3.3. Gre za lupinasto strukturo iz lesene podkonstrukcije, v katero so vstavljene plo\u0161\u010de iz kokosovih vlaken in micelija. V nekaj tednih pred odprtjem bienala je micelij zrasel, zgornji del pa je nato naravno odmrl zaradi izpostavljenosti soncu in s tem pripravil trdno za\u0161\u010ditno plast za ni\u017eje, rasto\u010de plasti. Po koncu bienala je struktura zlagoma odmrla sama od sebe.<\/p>\n\n\n\n

Pripravila: Ajda Bra\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tHi\u0161ne gobe, neza\u017eelene sostanovalke\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tGlive, ki se pogosto naseljujejo v notranjosti vla\u017enih stavb in lahko ogrozijo predvsem lesene elemente, skupaj imenujemo kar z doma\u010dim imenom hi\u0161ne gobe.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n