{"id":1100,"date":"2022-01-15T08:31:48","date_gmt":"2022-01-15T08:31:48","guid":{"rendered":"https:\/\/kajza.si\/?p=1100"},"modified":"2022-01-21T07:33:23","modified_gmt":"2022-01-21T07:33:23","slug":"tradicionalne-stresne-kritine","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kajza.si\/index.php\/2022\/01\/15\/tradicionalne-stresne-kritine\/","title":{"rendered":"Tradicionalne stre\u0161ne kritine"},"content":{"rendered":"\n
\n
\n

Tradicionalne stre\u0161ne kritine<\/h2>\n\n\n\n

sobota, 15. januar 2022<\/p>\n\n\n\n

Streha s svojo obliko, naklonom, materialom in barvo bistveno zaznamuje celotno podobo stavbe. Obenem je streha ena izmed prvih to\u010dk, ki se jih lotimo ob prenovi stare hi\u0161e, saj je kakovostno izvedena streha bistvena za za\u0161\u010dito vseh preostalih konstrukcij in notranjih prostorov. V Sloveniji so glede na lokalno dostopne materiale in podnebje raz\u0161irjene razli\u010dne tipi\u010dne stre\u0161ne kritine, ki zaznamujejo kulturno krajino dolo\u010denega obmo\u010dja. Kadar se odlo\u010damo za prenovo strehe, je vedno smiselno izbrati kritino, ki bo zadostila vsem standardom kakovosti, obenem pa ohranjala identitetne zna\u010dilnost stavbe in obmo\u010dja, na katerem se ta stavba nahaja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Skril<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V alpskem svetu je kritina ve\u010djih in imenitnej\u0161ih stavb pogosto kamnita, izdelana \u0161e posebno iz glinastega skrilavca. Tanke plo\u0161\u010de tega kamna, ki so oblikovane v \u010detvero ali \u0161esterokotnike, imenujemo skril. Plo\u0161\u010de so navadno z \u017eeblji pribite na leseno podkonstrukcijo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Skrle<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na Krasu in v Brdih se za pokrivanje streh pogosto uporablja nekoliko druga\u010dna kamnita kritina, izdelana iz apnenca, ki pa ima vzporedne plasti in je zato ‘skrilav’ \u2013 se ga da klati na plo\u0161\u010de. Tak\u0161no kritino, ki je prav tako oblikovana v pravokotne plo\u0161\u010de, le da so te debelej\u0161e od skrila in namesto z \u017eeblji pogosto pritrjene z apneno malto, imenujemo skrle.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Skodle<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Skodle so lesene de\u0161\u010dice iz macesnovega, smrekovega ali jelovega lesa podolgovate oblike, ki jih v nekoliko razli\u010dni obdelavi sre\u010damo v razli\u010dnih delih Slovenije. V\u010dasih so na streho le nalo\u017eene tesno ena ob drugo, na mestu pa jih zadr\u017euje obte\u017eitev na slemenu. Pogosteje pa so ne leseno podkonstrukcijo pritrjene z \u017eeblji.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Bobrovec<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bobrovec je klasi\u010dna kritina iz ope\u010dnih plo\u0161\u010d, ki so na eni strani polkro\u017eno zaklju\u010dene. V na\u0161ih krajih je prisotna vsaj od 17. stoletja dalje in je na strehah hi\u0161 zlagoma za\u010dela izpodrivati slamo in les. Sodobne razli\u010dice bobrovcev so pri ve\u010dini proizvajalec kritine na voljo \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Korec<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tudi korci so ope\u010dna kritina, ki jo poznamo predvsem s streh na Krasu in na Primorskem. Gre za obokane stre\u0161nike, ki ozrazito zaznamujejo podobo strehe. Tudi korci so danes \u0161e zmerom v ponudbi in jih je smiselno uporabiti na tistih obmo\u010djih, kjer so tudi tradicionalno prisotni.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Slamnata streha<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Viri navajajo, da je bila skoraj do 19. stoletja na obmo\u010dju Slovenije najbolj raz\u0161irjena prav slamnata streha, ki jo je bilo mo\u010d najti povsod razen na Gorenjskem, Ko\u010devskem in Koro\u0161kem. Slamnata streha potrebuje sonce in veter, ki hitro osu\u0161ita vlago ob de\u017eju ali snegu. Danes je v Sloveniji krovcev, ki bi tehniko obvladali, zelo malo. Ko je bilo slamokrovstvo kot nesnovna kulturna dedi\u0161\u010dina evidentirano leta 2020, so pri Ministrstvu za kulturo ob tem identificirali le dva nosilca.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n\t<\/a>\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\"\"\t\t<\/div>\n\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\tKaj o stanju konstrukcije povedo razpoke?\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\tKadar imamo opravka s starej\u0161o, dotrajano hi\u0161o, nam v o\u010di hitro padejo razpoke na podstavku in nosilnih stenah, ki pri\u010dajo o tem, da je stavba v ve\u010dji ali manj\u0161i meri potrebna prenove.\t\t<\/div>\n\t\t\t<\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
<\/div><\/div>\n<\/div><\/div><\/div>\n