Naravni izolacijski materiali: topla odeja za dom
četrtek, 7. december 2023
Naravni izolacijski materiali imajo v primerjavi z umetnimi mnogo prednosti: ne vsebujejo toksičnih primesi oziroma ekološko oporečnih snovi, za uporabo pa so prijazne že med samo vgradnjo – torej ne dražijo kože in oči. Poleg tega dihajo in skbijo za prijetno mikroklimo v notranjosti, medtem ko so njihove izolativne zmožnosti in toplotna prevodnost povsem v koraku s pogosteje uporabljanimi umetnimi različicami. Kakovostna izolacija je nujna v vseh letnih časih, saj pozimi zmanjša stroške ogrevanja in hrani energijo, poleti pa poskrbi za optimalno raven hlajenja. Prava izbira izolacijskega materiala ter njegova pravilna vgradnja nam bo prihranila tudi skrbi ob nabiranju kondenza ter ustavljanju vlage v konstrukciji, ki lahko škodi trdnosti materialov ter vpliva na razvoj plesni.
Naravni materiali, ki se najpogosteje uporabljajo v vlogi izolacije, so celuloza, bombaž, lesna volna in lesna vlakna, ovčja volna, konoplja, slama, lan, pluta in trstika.
Ovčja volna
Ovčja volna ima kopico izjemnih lastnosti, zaradi katerih je izvrstna izbira za izolacijo stavb. Vsebuje maščobo lanolin, ki dodatno povečuje izolativne sposobnosti, med posameznimi vlakni pa se ob vgradnji ustvarjajo zračni žepki, ki doprinesejo h končni učinkovitosti tovrstne izolacije. Poleg tega je ovčja volna dobro odporna na ogenj oziroma vnetljiva pri zelo visokih temperaturah. Odbija prah in pršice, tako kot pri volnenih oblačilih pa je znana njena samočistilna zmožnost. Ovčja volna v prostoru ustvarja zdravo in prijetno klimo ter skorajda nima slabih lastnosti.
Lesna vlakna oziroma lesna volna
Lesna vlakna se uporabljajo tako v razsuti obliki kot v obliki plošč. Struktura je podobna kot pri ovčji volni, toplotna prevodnost je nekoliko višja. Lesna vlakna je mogoče vpihovati neposredno v odprtine v konstrukciji ali pa pospešiti montažo s prefrabriciranimi izolacijskimi ploščami.
Konopljina izolacija
Podobno kot lesna vlakna lahko tudi konopljina vlakna vgradimo v obliki plošč ali pa jih vpihujemo neposredno v konstrukcijo (konopljin beton). Konoplja odlično regulira vlago, ob preveliki vsebnosti jo namreč absorbira in jo nato oddaja nazaj v prostor. Podobno kot druge vrste naravnih izolacij tudi konopljina dobro zadržuje toploto in omogoča dihanje konstrukcije. Ker konopljina vlaka ne vsebujejo beljakovin, ne potrebujejo kemične obdelave.
Trstika
Trstika lahko hkrati služi dvema namenoma: je izolativna, uporabimo pa jo tudi kot oprijemalno površino za nanos ilovnatih in apnenih ometov. Je izjemno paropropustna, kar je še posebno pomembno pri starejših objektih. Veliko se uporablja pri prenovah spomeniško zaščitenih stavb. Trstiko lahko dobimo v obliki plošč, v katerih so posamezna stebla med seboj povezana s pocinkano žico.
Pluta
Pluta je dobro izolativna, zaradi naravnih značilnosti lubja drevesa plutovca pa pri proizvodnji ni treba uporabljati dodatnih veziv ali lepil. Vendar pa je surovina omejena, zato je treba biti pri iskanju primernega ponudnika še posebno previden glede trajnostnosti izdelka.
Bombaž
Tako kot volna je tudi bombaž odporen na vlago, zato je, predvsem v obliki reciklirane tkanine, primeren za toplotno izolacijo. Vendar pa se pojavljajo dvomi o legitimnosti proizvodnega procesa, saj se pri klasični vzgoji bombaža uporablja veliko pesticidov, ekološko pridelanega bombaža pa je malo in je cenovno težje dostopen. Bombaž je tudi dober zvočni izolator.
Lan
Lanena vlakna so prav tako dostopna v razsuti obliki in obliki plošč, pa tudi kot filc. Pri vezavi vlaken se uporablja krompirjev škrob, kar dela izolacijo v celoti naravno. Lanena izolacija je tudi dobro zvočno izolativna. V obliki trakov se uporablja za zapiranje odprtin in utorov. Podobno kot konoplja tudi lan absorbira vlago in jo v primeru suhega zraka vrača v prostor.