Trajnostna dediščina: poziv k akciji za današnji čas
5. november 2023
Pojem dediščine je v strokovnih krogih stalnica, tudi v širši javnosti pa ga pogosto zasledimo kot besedo, ki naj izjavi ali dejavnosti podeli težo in od znotraj poudari njeno kredibilnost. Ta inherentna vrednost dediščine, se zdi, je večini privzgojena že v otroštvu. Dediščino spoštujemo in ohranjamo, takšna je vsaj narativa, ki jo slišimo v javnosti. Vendar pa brez osebne navezave na pojem dediščine in brez poglobljenega razumevanja, kaj dediščina v resnici je, prihaja do številnih zlorab, zanemarjanja in škodljivih posegov. Tudi oseben razmislek o tem, kaj nam pomeni dediščina in kdaj smo se s pojmom prvič srečali, je eden izmed načinov, kako lahko za zapuščino, ki nas obkroža, bolje skrbimo, in kako jo lahko bolje uporabljamo. To je je le eden izmed aspektov koncepta trajnostne dediščine, ki se čedalje bolj močno ukoreninja tudi pri nas.
V ponedeljek, 23. oktobra, je na Univerzi v Ljubljani potekalo predavanje izrednega profesorja Josepa Grau-Boveja iz UCL Institute for Sustainable Heritage. Predavanje, naslovljeno »Sustainable Heritage: A Clarion Call for Our Time« naj bi najprej izvedla direktorica inštituta, profesorica May Cassar, ki pa zaradi manjše poškodbe žal ni mogla pripotovati v Ljubljano. Inštitut UCL za trajnostno dediščino se ukvarja s številnimi področji, kot je Grau-Bove poudaril že na začetku: od kemičnih analiz, ki krepijo naše razumevanje povezav med ohranjanjem dediščine in podnebnimi spremembami, do aktivacije lokalnih deležnikov in ozaveščanja o dediščini. Med drugim izdelujejo 3d modele stavb, ki glede na predvideno količino padavin na nekem območju ter modele spreminjanja količin padavin v prihodnosti predvidijo ustrezne posege za utrjevanje najbolj izpostavljenih površin in detajlov. S pomočjo lokalnih skupnosti so sprožili projekt, ki omogoča opazovanje stanja bolj odročnih kulturnih spomenikov na oddaljenih delih Velike Britanije, in sicer z uporabo fotografij na družbenih medijih. Tudi sicer se posvečajo povezavi med procesom ustvarjanja ter percepcije dediščine in dejavnostmi na družbenih omrežjih, razvijajo algoritem za prepoznavanje ruševin na fotografiji. Na ta način, je povedal Grau-Bove, bi lahko hitro ocenili razsežnost poškodb spomenikov na območjih po velikih naravnih katastrofah ali v vojnem času. Veliko sodelujejo z britanskimi in mednarodnimi organizacijami za ohranjanje in upravljanje z dediščino, kot sta denimo Historic England in Historic Environment Scotland. Še eden izmed zanimivih projektov, ki jih je izpostavil predavatelj, je vzpostavitev potujočega dediščinskega laboratorija, prek katerega so se doktorski študenti in drugi raziskovalci na Inštitutu povezali z osnovnimi in srednjimi šolami v Veliki Britaniji in v času pouka organizirali delavnice raziskovanja in spoznavanja kulturne dediščine.
Tudi pri nas zadnjih nekaj let deluje Interdisciplinarni medfakultetni inštitut Univerze v Ljubljani za trajnostno varstvo dediščine (ITD), ki ga vodi dr. Sonja Ifko. Inštitut povezuje strokovnjake z različnih področij, ki so na ta ali oni način povezani z dediščino, deluje pa raziskovalno in izobraževalno. Pod okriljem inštituta poteka cikel predavanj na Fakulteti za arhitekturo z naslovom Četrtki za dediščino, ki je odprt za javnost. Jasno pa je, da je uspeh tovrstnega raziskovalno-izobraževalnega telesa, ki deluje pod okriljem univerze (tako kot UCL Institute for Sustainable Heritage) odvisen tudi od prepoznavanja vrednosti trajnostne dediščine v odločevalskih krogih ter vodstvenih krogih institucij, ki so za varstvo in upravljanje z dediščino odgovorne na nacionalni in nadnacionalni ravni.
Kaj nam torej pomeni dediščina? Grau-Bove je svoje predavanje odprl s tem vprašanjem in izpostavil svoje prvo srečanje z dediščino. Prihaja iz manjšega mesta v severni Španiji, kjer je v enem izmed kamnitih zidov ostala odprtina, ki jo je za seboj pustil izstrelek. Majhno luknjo v zidu mu je kot otroku pokazal ded, zanjo ne ve veliko ljudi, in Grau-Bove je poudaril, da je takrat prvič začutil, kaj je to dediščina: ostanek v materialnem svetu okoli nas, ki nas neposredno poveže z našimi predhodniki. Preko dediščine lahko začutimo, kako so živeli in delovali, kaj jih je pripeljalo do njihovih odločitev ter kaj je sooblikovalo svet, v katerem živimo, pa tudi nas same. To je torej poslanstvo trajnostne dediščine: vpeljevati takšen način razmišljanja v dediščinske procese, ki preteklost povezujejo s prihodnostjo.
Napisala: Ajda Bračič
Naslovna fotografija: UCL Insitute for Sustainable Heritage
