Vila lepih razgledov
torek, 29. avgust 2023
Besedilo: Tinka Beltram Prekovič, Katarina Grmek
Na samem pogorišču Soške fronte, na hribu Svetega Marka nad Šempetrom pri Gorici, je goriški arhitekt Pietro Venuti na točki z najširšim razgledom izbral prostor za svoje pravljično zunajmestno pribežališče. Načrte za vilo je izdelal in podpisal leta 1921. Poimenoval jo je po svoji materi Carolini in jo zgradil v veri, da bo ta njegovi družini dolgo in srečno služila. V zapuščini njegovih dokumentov in arhitekturnih načrtov, ki jih hrani Državni arhiv v Gorici v Italiji, je najti tudi številne skice in načrte predelav objekta v letih od izgradnje do druge svetovne vojne.
Arhitekt je kmalu po izgradnji vile razmišljal o manjših prostorskih izboljšavah v notranjosti, o servisnem prizidku, o nenavadni nadzidavi vhodnega portika in risal načrte. Teh je v arhivu veliko in svojevrstna uganka ostaja, katera verzija načrtov je bila izvedena, katera pa je bila le prelitje arhitektovih fantazij na papir, kjer so te tudi ostale.
Arhitekturni slog vile je težko opredeljiv; najbolje bi ga opisale besede samosvoj, eklektičen, koketirajoč s slogom katerega od pravljičnih gradičev iz severnih pokrajin. Arhitekturni bonbon. Kljub velikosti objekta, ki ne presega gabaritov običajne enodružinske hiše, je Venutiju uspelo ustvariti iluzijo mogočnosti. Navidezno monumentalna zunanjščina pa v notranjosti ne ponudi enako grandioznega preddverja in prostornih sob. Bolj kot sami prostori so razgledi skozi okna tisto, kar obiskovalcu zares jemlje sapo. Kot bi arhitekt želel navduševati z impozantnostjo fasad, stolpičev, belvederov in parka z veliko betonsko pergolo, bivanjska uporabnost prostorov vile pa je bila drugotnega pomena. V njej se je poigral z opleski v živahnih odtenkih: jajčno rumeni, svetlo modri, rožnati, olivni. Pod opleske je dal v omet vdelati veliko število štiriperesnih deteljic.
Kljub veliki sreči pod ometi je arhitektu veselje in ljubezen do svoje fantazijske hiše vzela druga svetovna vojna in usoda goriškega mejnega prostora po njej. Po določitvi meje 1947 je vila pripadla Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, arhitekt pa je ostal na drugi strani meje, v Italiji.
Kronika hiše je za obdobje prvih desetih let po drugi vojni nejasna in še v raziskovanju. Objekt je postal državna lastnina in vanj so najprej naselili različne družine in posameznike, ki so med vojno ostali brez doma.
Pomembna prelomnica se je zgodila v letu 1955, ko je vilo doletela večja rekonstrukcija in je v njej prišlo do obsežnih konstrukcijskih in funkcionalnih predelav.
Glavni vhod je bil prestavljen, stopnišče v osi velikega stolpa pa je bilo odstranjeno; novega so zgradili v severovzhodnem vogalu objekta. Oblika glavne strehe se je poenostavila v štirikapnico, Venutijeva nenavadna lesena čopasta nadstrešnica terase nad portikom pa je bila odstranjena. Smelo so bila prestavljena, povečana, ukinjena in dodana tudi okna na fasadah.
V zvezi s prenovo gre po estetski vrednosti izpostaviti veliko ločno odprtino med novo zasnovano vhodno vežo in podestom novega, mojstrsko izdelanega lesenega stopnišča.
Zakaj je do predelav vile prišlo in ali so te bile specifične želje funkcionarja iz Ljubljane, ki se je po prenovi vanjo vselil, ni jasno. Načrte adaptacije, ki je občutno spremenila zunanjo podobo objekta, je leta 1955 podpisal eden vidnejših projektantov povojne Nove Gorice, arhitekt Teodor Lojk, investitor pa je bil Okrajni ljudski odbor Gorica.
Od začetka šestdesetih do leta 2021 je vila s svojim vrtom bolj ko ne počivala in v njej ni bilo več večjih gradbenih posegov. Konec sedemdesetih let je prešla v zasebno last.
Leta 2021, 100 let po Venutijevih načrtih, je vila dobila svoje četrte lastnike in z njimi se je pričela temeljita prenova dotrajanega objekta.
Do leta 2023 so bile sanirane strehe in stolpiči, prenovljena je bila celotna notranjost vile, odkrit in ponovljen je bil prvotni razgiban kolorit prostorov v njej. Sledila bo prenova vhodnega portika ter prenova prizidka vile.
Pristop OUT arhitektov, ki vodimo prenovo, je spoštljivo odkrivanje originalnosti arhitekta Venutija, obenem pa ohranjanje vsega kvalitetnega, kar je čas naplastil v objektu skozi desetletja po drugi svetovni vojni. Tako skušamo restavrirati celo stoletje.
Največ sentimentalne avtorske svobode smo si dopustili pri zasnovi terazzo tlakov, pri izboru parketov, keramike in vztrajanju pri starih gradbenih in obrtniških tehnikah.
Odstranili smo nekatere predelne stene v pritličju in tako delno vzpostavili originalno zamišljeno rabo prostorov. Bivalni prostor, ki je bil v petdesetih letih pregrajen in predelan v kuhinjo, shrambo in vetrolov, je ponovno postal dnevni prostor, ki ga z vrtom povezuje monumentalna betonska pergola. Vogalni rumeni osemkotni salonček, ki je bil pred desetletji urejen v pralnico, smo spet pobarvali v izvirno rumeno in preuredili v prostor za ustvarjanje. Prostor z velikim polkrožnim oknom, ki je služil kot shramba, je ponovno oživel v svetlomodrem odtenku in postal kuhinja.
Vila na Podmarku ni v Registru nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije. V svojih sto letih je doživela tri države, dve vojni in veliko življenjskih zgodb. Je živa priča kulturnega in geopolitičnega prepiha goriškega obmejnega prostora in le eden od objektov na Goriškem, ki si delijo podobno usodo preteklega stoletja. Venutijeva osebna vila je imela srečo – morda zaradi štiriperesnih deteljic v ometu–, da njena povojna usoda ni bila prepuščena zapletenemu večlastništvu in je zato v njej tudi v današnjem času moč sanjati o njenih prihodnjih srečah.
ARHITEKT PIETRO VENUTI (1874 – 1971)
Se je rodil in umrl v Gorici. Po študiju arhitekture na dunajski Politehniki je opravil triletno prakso pri arhitektu Maksu Fabianiju (1865-1962). Leta 1903 se je vrnil v Gorico, kjer se je začela njegova pestra karierna pot. Deloval je kot arhitekt, oblikovalec, pedagog, opravljal je številne strokovne in cehovske vodstvene funkcije in bil eden od ustanoviteljev in kasneje tudi predsednik Državnega združenja italijanskih inženirjev in arhitektov (1923-1926). Eden njegovih projektov je bilo tudi sodelovanje pri oblikovanju notranjosti dvorane Trgovskega doma v Gorici (1904), ki je delo arhitekta Fabianija. Venutijeva slogovna prepoznavnost je bilo njegovo vztrajno izhajanje iz eklekticizma. Njegove načrte za družinsko vilo v Gorici so mestni organi zaradi fasade, ki naj bi spominjala na Fabianijevo Hišo Bartoli v Trstu, zavrnili kot neprimerne in jih je moral slogovno popravljati. Pri svoji vili Carolini (1923) se je poigraval z elementi srednjeveške grajske arhitekture, pri dveh drugih goriških meščanskih vilah z neogotiko (Vila Anna, 1924) in neorenesanso (Vila Gutierres-Pegna, 1925).
ARHITEKT TEODOR LOJK (1913 – 2006)
Se je rodil v Ljubljani. Študiral je na Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1939 diplomiral pri profesorju Ivanu Vurniku. Leta 1946 se je zaradi dela preselil na Primorsko in od leta 1952 sodeloval pri gradnji Nove Gorice. Leta 1951 je vodil izgradnjo cestnega predora Panovec, ki je novo mesto Novo Gorico povezal s Šempetrom in širšim južnim zaledjem. Leta 1953 je uredil prostor ljudskega zborovanja na Okroglici, kjer je imel govor predsednik SFRJ Josip Broz – Tito. Njegov opus obsega številne stanovanjske bloke, javne zgradbe in gospodarske objekte na Goriškem. Ko je maja 1955 podpisal načrte adaptacije vile na Podmarku, je bil vodilni projektant in direktor projektivnega podjetja Projekt biro Nova Gorica.
OUT ARHITEKTI
Prenovo vile in vrta od leta 2021 vodiva sestri arhitektki Tinka Beltram Prekovič in Katarina Grmek (OUT, arhitektura, oblikovanje d.o.o.). Za prenovo Vile na Podmarku sva leta 2023 prejeli nagrado OHS award 2023.
VIRI
Archivio di Stato di Gorizia: Fondo Venuti Pietro, 3 Complesso in località Colle San Marco, San Pietro (Slovenia), 1920 – 1937
Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia: Codice identificativo / N. Inventario BDR_03, soggetto conservatore: collezione privata
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: Fond OLO Gorica, leto 1955
Arhiv Out d.o.o.
LITERATURA
Alenka di Battista, Katarina Mohar: Občinska stavba v Novi Gorici, Ljubljana 2019, ZRC SAZU (Umetnine v žepu)
Alenka di Battista: Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici, Ljubljana 2021, ZRC SAZU (Umetnine v žepu)
Klavdija Figelj: Teodor Lojk, pionir izgradnje Nove Gorice, ali kdo nam je zgradil blok?, Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici 15/2018, Založba ZRC
SPLETNI VIRI
https://siusa.archivi.beniculturali.it; Venuti, Pietro, architetto, ingegnere, (Gorizia 1874 – Gorizia 1971); (dostop 26.8.2023)
VIRI ILUSTRACIJ
Archivio di Stato di Gorizia: 2, 3, 4, 5
Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia: 1
Miran Kambič, fotograf: 19 zgoraj
Pokrajinski arhiv v Novi Gorici: 7