Q&A: Energetska prenova stare hiše
ponedeljek, 7. avgust 2023
Odgovarja: Matjaž Valenčič, dipl. inž. stroj, neodvisni energetski strokovnjak
Katere starejše hiše potrebujejo energetsko izkaznico in katere ne?
Evropske države poznajo energetsko certificiranje stavb od leta 1993 dalje kot ukrep za omejitev emisij ogljikovega dioksida in za povečanje učinkovite rabe energije v stavbah. Od leta 2014 je ta ukrep obvezen tudi v Sloveniji.
Energetska izkaznica je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Obvezna je pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji za daljše obdobje ter pri novogradnjah. Če hiše oziroma dela hiše ne prodajate ali oddajate, energetska izkaznica ni potrebna.
Na kaj moramo biti še posebno pozorni pri energetski prenovi stare hiše?
Mnogo stavb je energetsko potratnih, hkrati pa ne nudijo zdravega in udobnega bivanja, za te stavbe svetujemo energetsko prenovo. Svetujemo, da lastniki hkrati izboljšajo tudi požarno in protipotresno varnost, dostopnost za osebe z zmanjšano mobilnostjo in podobno.
Cilji energetske prenove so: posodobitev bivalnih prostorov, toplotna izolacija ovoja stavbe, posodobitev ali zamenjava oken, vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote, ureditev tehničnih sistemov in raba obnovljivih virov energije.
Težko je pričakovati, da bo z energetsko prenovo dosežena energijska učinkovitost, ki je določena za novogradnje (razred B2 do 25 kWh/m2a), kljub temu pa je z energetsko prenovo treba zmanjšati obstoječo rabo energije za ogrevanje in prezračevanje vsaj za desetkrat.
Zamenjava oken precej spremeni lastnosti stavbe, zmanjšajo se toplotne izgube, hkrati pa se zaradi tesnih oken poslabša kakovost notranjega zraka. Da se po menjavi oken ne pojavita vlaga in plesen v stanovanju, svetujemo intenzivno nekajminutno prezračevanje vsaki dve uri ali vgradnjo centralne mehanske prezračevalne naprave z vračanjem toplote.
Katera je najboljša možnost za izbiro energenta v stari hiši?
Stavbe imajo različne potrebe in možnosti za energijsko oskrbo, zato ni splošne rešitve. Prednost naj imajo obnovljivi viri energije. Če so primerni pogoji, svetujemo sončno elektrarno v samooskrbi, v povezavi s toplotno črpalko. Primerna je tudi raba biomase, pasiven zajem sončne toplote in toplovodni sprejemniki sončne energije. V urbanih naseljih je primerno ogrevanje z daljinsko toploto, ki je pridobljena iz biomase ali iz soproizvodnje.
Odsvetujemo neposredno ogrevanje in segrevanje sanitarne vode z elektriko, saj je elektrika drag in dragocen energent. Čeprav imajo električni radiatorji, IR paneli, električno talno ogrevanje in električno bojlerji odličen marketing, je tak način ogrevanja potraten in drag, poleg tega praviloma ni dovoljen.
Kateri finančni mehanizmi so v Sloveniji na voljo za subvencijo pri energetski prenovi stare hiše?
Eko sklad www.ekosklad.si nudi nepovratne spodbude in ugodna posojila za energetske prenove starejših stavb. Pogoji za pridobitev spodbud se razlikujejo glede na izbrane ukrepe pri prenovi, v pomoč za pridobitev spodbud pa so svetovalci mreže Ensvet širom Slovenije. Občasno so na voljo tudi sredstva občinskih skladov in možnosti energetskega financiranja za posamezne naložbe.
Dodatna možnost so stanovanjski krediti bank, vendar imajo banke zelo različne pogoje. Preden se odločite za dolgoročni kredit, preverite ponudbo. Ne boste verjeli, z banko se splača pogajati.
Izbrani ukrepi naj bodo strokovno načrtovani in izvedeni.
Kakšni so prvi koraki k energetski samooskrbi?
Samooskrba s sončno energijo je proizvajanje lastne elektrike z mikro sončno elektrarno, za lastno rabo elektrike.
Najprej je treba preveriti danosti lokacije (velikost, orientacija in naklon strešine) in pričakovana letna raba elektrike. Za povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi približno 5.000 kWh, zadošča sončna elektrarna moči 5 kW.
Če hkrati s sončno elektrarno načrtujete vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje in sanitarno vodo ter električni avto, je treba pri dimenzioniranju upoštevati tudi to. Vendar ne pretiravajte z velikostjo sončne elektrarne, saj jo kasneje lahko dogradite. Cena 6 kW sončne elektrarne je pod 6.000 €.
Če ste na področju, kjer so pogosti izpadi elektrike, je primernejša omrežno/otočna sončna elektrarna. Taka elektrarna je vsaj 1.000 € dražja, odvisno od zmogljivosti akumulatorja.
Enako skrb kot za izbiro moči in vrste sončne elektrarne je treba nameniti izbiri izvajalca in pogojem financiranja. Nekateri izvajalci nudijo brezobrestno večletno obročno plačevanje.
Kako lahko združimo zahtevo po energetski učinkovitosti s tradicionalnimi gradbenimi tehnikami in ohranjanjem identitete stavbe?
Slovenski stavbni fond je star, več kot polovica stavb je zgrajenih pred letom 1980, ko so začeli veljati malo strožji Tehnični pogoji za projektiranje in gradnjo stavb (JUS U.J5.600).
Popravilo ima prednost pred zamenjavo, prenova pred nadomestno gradnjo. Tako je v EU, tako naj bo tudi pri nas. Obnova starega stavbnega fonda pomeni ohranjanje obstoječe pozidave in s tem zelenega prostora, pomeni priložnost za ugodnejše reševanje stanovanjske problematike, zmanjševanje gradbenih odpadkov, predvsem pa pomeni ohranjanje slovenske grajene dediščine. Ohranja vse staro, kar je še dobro.
Tradicionalno grajene stavbe imajo mnogo prednosti: debeli zidovi dobro akumulirajo hlad in toploto, zagotavljajo zvočno izolacijo, tradicionalni apneni in ilovnati ometi uravnavajo vlažnost zraka v prostoru; pravilen naklon strešine in izbor kritine zagotavljata, da streha varuje stavbo tudi pred ekstremnimi nalivi in vetrovi. Seveda imajo take stavbe tudi pomanjkljivosti, morda so vlažne, nefunkcionalne, stanovalcem ne zagotavljajo zadostne trdnosti ali varnosti …
Kako združiti nezdružljivo? Nerešljiva uganka? Ne, le energijsko učinkovitost, trajnostno gradnjo, stroškovno učinkovitost in obremenjevanje okolja je treba pogledati širše.
Sodobna »skoraj nič-energijska stavba« ima celoten zunanji ovoj toplotno izoliran, brez toplotnih mostov, tudi temelje. Tradicionalne stavbe kljub obsežni energetski sanaciji ne morejo biti tako energijsko učinkovite. Poleg tega so nekatere kulturno zaščitene, za prenovo teh veljajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine.
Energetska prenova stavb se lahko izvaja v sklopu vzdrževalnih del, statične in protipotresne sanacije, spremembe namembnosti stavbe, izboljšave bivalnih pogojev, ekonomske optimizacije ali celovite sanacije po izrednih dogodkih, kot sta poplava ali potres. Pred načrtovanje prenove je treba stavbe spoznati, stanovalcem je v pomoč vprašalnik Hitra ocena energijske potratnosti. Glede na izid ocene spremenite bivalne navade in se odločite za energijsko sanacijo stavbe. Prednost naj imajo ukrepi, ki so nujni, nato pa ukrepi, ki se najhitreje povrnejo. Naredite si oceno investicije v dodatno toplotno izolacijo, zamenjavo ali posodobitev oken, skupaj z vgradnjo prezračevalne naprave ali zamenjavo energenta in posodobitev ogrevalne naprave.
Splošni nasveti o energetski sanaciji v povezavi z ohranjanjem identitete stavb ne zadoščajo za načrtovanje in izvedbo ukrepov. Pogoji za kakovostno prenovo so natančna projektna naloga investitorja, izkušena projektantska ekipa, vešči izvajalci in skrben nadzornik.
Matjaž Valenčič, https://zaensvet.si/
