Potres in drugi stavbni premiki
torek, 7. marec 2023
Stavbni premiki lahko povzročijo škodo na stavbah in bistveno vplivajo na nosilnost konstrukcije ali jo celo porušijo. Do premikanja stavbe ali njenih delov lahko pride zaradi premikanja tal, na kar vplivajo različni dejavniki, kot so potres, spremembe podlage, vibracije, podtalnica, nihanja temperature in drugi. Premiki potekajo v različnih smereh. Horizontalni premiki povzročajo razpoke v stenah, pa denimo vrata in okna, ki ne delujejo pravilno. Vertikalni premiki lahko povzročijo deformacije sten, ki se izbočijo ali potisnejo navzven. Rotacija pa lahko povzroči upogibanje sten in deformacije stavbe. Pogosto pri stavbnih premikih pride do kombinacije vseh treh smeri. Posledice so lahko dolgoročne, saj se lahko razpoke povečajo, zidovi pa se bistveno deformirajo in celo zrušijo. Zato je pomembno, da se načrtujejo ukrepi za popravilo poškodb.
Ena izmed možnosti za popravilo poškodb je izboljšanje temeljnih tal. To lahko vključuje dodajanje dodatnih pilotov ali drugih strukturnih elementov, ki lahko preprečijo nadaljnje spremembe v tleh. Pod temeljem stavbe izvrtamo vrtine, v katere pod pritiskom brizgamo mešanico, ki se strdi v pilot. Globino vrtine glede na stanje stavbe določimo s statičnimi izračuni.
Druga možnost je ojačitev samih temeljev. To lahko vključuje dodajanje jeklenih trakov ali armiranega betona na temelje, da se izboljša njihova nosilnost in medsebojno delovanje. Z dobetoniranjem povečamo njihovo globino in širino, obtežba pa se porazdeli na večjo površino temeljnih tal.
Tretja možnost je utrjevanje vertikalnih zidov s popravilom razpok. Manjše razpoke popravimo s premazom, večje z injektiranjem polnilne mase, ki zapolni vrzeli in konstrukcijske elemente zveže med seboj. Če je zid preveč poškodovan, ga je treba prezidati oziroma dodatno utrditi.
Pomembno je, da se za popravilo poškodb na stavbah uporabi ustrezna metoda, ki se prilagodi specifični situaciji. V nekaterih primerih je lahko potrebno uporabiti kombinacijo različnih metod za dosego najboljših rezultatov. V vsakem primeru pa je treba poškodbe čim prej odpraviti, saj se lahko dolgotrajno zanemarjanje problema konča s popolno razgradnjo stavbe. Redno vzdrževanje in preprečevanje stavbnih premikov pa lahko pripomore k dolgotrajni stabilnosti stavb. Večina Slovenije leži na potresno relativno aktivnem območju, kar vpliva na to, da so stare stavbe v svoji zgodovini skoraj zagotovo že preživele kakšen potres. Po eni strani to priča o njihovi trdnosti in dolgoživosti, po drugi strani pa naj nam bo v opomin, da se ob prenovi zares premišljeno lotimo tudi sanacije in zaščite pred stavbnimi premiki.
