BAAM arhitekti: Pomembno je, da se s prenovo ne mudi pretirano
torek, 10. maj 2022
Na Kajžina tri vprašanja o prenovi tokrat odgovarjajo Matej Peneš, Andrej Zonta in Blaž Jamšek iz biroja BAAM arhitekti. Prenova jih v njihovi arhitekturni praksi pogosto spremlja, k njej pa pristopajo analitično, s spoznavanjem obstoječega stanja, in nato praktično, z upoštevanjem želja in pričakovanj naročnikov. Da bi dosegli optimalno razmerje med vsemi dejavniki, ki zaznamujejo prenovo, se strinjajo pri BAAM, se nam pri procesu načrtovanja ne sme muditi.
Zakaj je prenova dolgoročno vzdržnejša opcija kot novogradnja?
Vprašanje, zakaj je prenova vzdržnejša, seveda ponuja več odgovorov. Dotaknili se bomo dveh: kulture grajenja in grajene krajine.
Kultura grajenja: slovenska gradnja je bila tradicionalno pogosto namenjena večim generacijam, zato je vse grajeno relativno kakovostno in iz materialov, ki so obstojni. Iz t.i. razvitega sveta lahko vidimo tudi popolno nasprotje tega principa – v ZDA, denimo, je zaradi kulture selitve stavbni fond grajen manj togo in trajnostno. S tem se obregnemo ob vedno bolj prisotno temo ekologije in s tem povezanega recikliranja, ki jo naš stanovanjski fond definitivno omogoča in je zato vzdržnejši.
Drugi odgovor, ki se ponuja, pa je grajenje kulturne krajine. Predstavljajmo si hipotetično hišo leta 2222: hiše bodo izdelane s 3D tiskalnikom, brez oblike in tekstur – zaradi VR čipa, vgrajenega v naše očesno zrklo, se bo izgled le teh prilagajal našemu počutju. Takrat bodo hiše iz 70. let doživljali kot nekaj domačnega, lepega, usklajenega. Zato je pomembno, da se prenove izvajajo in ustvarjajo v skladu s časom, v katerem živimo.
Prenova je pogosta tema v mnogih vaših projektih. Kateri so tisti najpogostejši posegi, s katerimi obstoječ prostor prilagodite za sodobno bivanje?
Vsak objekt je mogoče prilagoditi za sodobno bivanje. Včasih pa objekta nočemo popolnoma prilagoditi. Takrat ocenimo, da obstoječe stanje ponuja nekaj, kar je sicer manj funkcionalno, morda niti ne dosega današnjih standardov, a ohranja duh časa in zato lahko dosežemo močnejše kontraste, zanimivejše poudarke in drugačno doživljanje prostora. Imeli smo primer hiše iz 70. let, kjer smo vhod prestavili v izrazito nizek prostor, a smo hkrati dnevno-bivalnega precej povišali in ustvarili zanimiv kontrast. Podobno smo dosegli pri prenovi hotela Histrion, kjer se višina stropov v bazenskem delu stalno viša in niža. Omeniti gre tudi prenovo Domačije pod hrasti, kjer je kamnit prostor z lesenimi tramovi postal kuhinja z jedilnico in kot tak osrednji prostor, dnevno-bivalni prostor pa je manjši in v steklenem prizidku, ki se ga skoraj ne opazi – torej nekaj, česar v novogradnji nikoli ne bi predlagali.
Vsi ti posegi se seveda začnejo s temeljito analizo objektov, pa naj gre za zgodovino objekta, osončenost, razporeditev prostorov, prostorske akte, sestave konstrukcij, sondiranje, itd.
Kako v primerih, ko se lotevate posega v stavbno dediščino, kot arhitekti iščete ravnovesje med ohranjanjem in predelavo, med avtorskim pristopom in poudarjanjem obstoječega?
Praviloma imamo vedno težavo s ponotranjanjem kakovosti dediščine pri investitorjih. Investitorji večkrat vidijo star objekt in si zamišljajo popolnoma novo, tipsko zgodbo prenove. Pri objektih, ki datirajo 100 in več let nazaj, je zaradi njihovega značaja to manj pogosto, saj je takšna predelava praktično nemogoča. Pri mlajših objektih pa je ta problematika večja. Zato je zelo pomembno, da se s prenovami ne mudi pretirano. Zahtevajo čas, da investitor razume, da je sled časa kvaliteta. Da z novogradnjo take zgodbe večkrat ni mogoče doseči. Da je to, da se nekje vidi kos originalne opeke, lahko zgodba, ki jo pove svojim obiskovalcem. Da lahko kos kamna, ki ga je praded uporabljal za stranico kompostnika, postane elegantna stopnica v hišo.
Razmerje med avtorstvom in obstoječim je tudi sicer zelo subjektivno – je iskanje ravnovesja, ki pa je vedno dobrodošlo. Graditi novo zgodbo na obstoječi ustvarja plasti časa, plasti spomina in to ima svojo vrednost. V Sloveniji je varuh dediščine ZVKDS, ki je (preveč) prisoten praktično v vsaki vasi. A opažamo, da so, če je utemeljitev in predstavitev projekta kakovostna, vedno bolj kreativno naravnani, kar pozdravljamo in nas veseli.
BAAM arhitekti: https://baam.si/
