Od kod v zidove vstopi vlaga?

Od kod v zidove vstopi vlaga?

sreda, 10. november 2021

Eden izmed najpogostejših in tudi največjih težav v starih hišah je vlaga. V objektih, zgrajenih v času, ko se zaščite pred prodiranjem vlage v konstrukcijo še ni vgrajevalo, je ta praviloma vedno prisotna in bistveno vpliva na propadanje uporabljenih materialov. Danes v konstrukcijo vgrajujemo zaščitno plast – hidroizolacijo -, ki ob primernem vzdrževanju pripomore k temu, da je vlaga v sodobnih konstrukcijah manj prisotna. Vendar pa je tudi neprimerno vgrajena hidroizolacija lahko vzrok za nastanek poškodb na konstrukciji in propadanje uporabljenih gradiv. Poleg tega povečana vlaga v konstrukciji vpliva na povečanje toplotne prevodnosti zidu (zaradi česar je stavba energetsko manj učinkovita),  pa tudi na nastanek plesni.

Vlaga v objekt vstopa na tri načine: iz tal, iz atmosfere in iz notranjosti prostora. Vir vlage v notranjosti prostora smo tudi ljudje, ki izdihujemo vlažen zrak, vendar ob primerni izolaciji, ki bi preprečevala razliko v temperaturi med zunanjim zidom in zrakom v notranjosti, s tem pa kondenzacijo na površini zidu, takšna vlaga ni problematična. Kondenzacija v konstrukciji ali na njeni površini ob pojavu toplotnih mostov in neprimerni izvedbi pa lahko vpliva na pojav plesni in šibkejšo konstrukcijo. Atmosferska vlaga je tista, do katere pride zaradi večjih količin padavin ali nenadejanih okoljskih razmer. Posledice tega povečini rešujemo takrat, kadar se ti izredni dogodki pojavijo. Najbolj previdni pa moramo biti pri talni vlagi, ki zaradi kapilarnega vleka potuje po konstrukciji in se zlagoma dviguje.

Vlaga v stavbi: kaj pa zdaj?

V priročniku Prenova stanovanjskih stavb na slovenskem podeželju (Založba Kmečki glas, 2019) avtorica Živa Deu navaja, da je proces sanacije z vlago poškodovanih sten venomer enak: najprej identificiramo in odstranimo vir vlage, nato očistimo in osušimo zid, konstrukcijo zaščitimo pred ponovnim vlaženjem in na koncu še primerno površinsko zaščitimo. Pri sanaciji vlage bomo potrebovali pomoč strokovnjaka, ki bo ocenil, kaj je vzrok za pojav vlage v konstrukciji, nato pa nam svetoval najprimernejšo rešitev. Ta lahko pomeni tudi, da bomo spodnji del hišnega podstavka vse do temeljev morali odkopati, jo opremiti s hidroizolacijo ter drenažo in nato ponovno zasuti. Druge opcije zajemajo kemično impregnacijo zidov in ustvarjanje kapilarne zapore, ali pa vrtanje serije odprtin po celotnem obodu nosilnega zidu, v katere vstavimo mikroemulzijo, ki zamaši kapilare v materialu in s tem ustavi dvigovanje vlage. Ponekod zaradi visokega nivoja podtalnice k reševanju problema vlage v stavbi pomaga tudi izkop globokega vodnjaka ob hiši, s katerim lahko vodo učinkovito odvajamo stran od konstrukcije. Vendar je predvsem ob zelo starih hišah takšen vodnjak pogosto že prisoten, oceniti pa je treba njegovo stanje.

Ko se srečamo z vlago v zidovih, predvsem v kleteh, se je treba zavedati, da so se te kleti nekoč uporabljale drugače kot danes. Zaradi shranjevanja živil – jabolk, krompirja – je bila določena mera vlage v kleti celo zaželena, plesen na stenah pa je pogosto oplemenitila proces fermentacije, ki se je odvijal v teh prostorih. Hiša je z rednim oskrbovanjem, gretjem in prebivanjem tudi »dihala«: zaradi uporabe izključno naravnih in lokalnih materialov je konstrukcija prepuščala zrak, s tem pa je bilo manj verjetnosti, da bi znotraj konstrukcije prihajalo do kondenzacije. Danes imamo zaradi potreb po energetski učinkovitosti stavb v konstrukciji pogosto več slojev, ki onemogočajo prehod zraka, s tem pa se vlaga v konstrukciji ustavlja in kondenzira. Stare stavbe so bile v preteklih desetletjih pogosto deloma obnovljene z neustreznimi gradivi, ki so situacijo še poslabšala. Zato se lahko po tem, ko zidove ustrezno osušimo in odstranimo vir pretirane vlage, nadaljnjim težavam učinkovito izognemo tako, da za vse plasti konstrukcije, tudi toplotno izolacijo in zaščitni sloj, uporabimo naravna gradiva ter tako omogočimo stavbi, da znova »zadiha« po naravni poti.

Radi bi vam poslali pismo!

Kajžin novičnik: praktični nasveti, zanimive nepremičnine, dobre prakse.